Maja in Luka

Vse skupaj se je začelo pred štirimi leti na morju, ko je Luka bral knjigo »za službo«: »7 navad uspešnih ljudi«. Nekateri primeri iz knjige so ga prevzeli in začel je razmišljati o življenju, kako naju kar »nosi po svoje«. Pogovarjala sva se, da bi bilo pa res fino, da bi lahko čez nekaj let, ko bi se ozrla nazaj, lahko rekla: »Fino smo se imeli. Nekaj sva dosegla. Naredila sva tisto,  kar sva si želela.« Čez dobrega pol leta sva že načrtovala najin družinski vikend »off site«, kjer bova postavila družinsko vizijo in vrednote.

Luka je napakiral svojo moderatorsko torbo s post it listki in flomastri pa flip chart in sva se odpeljala nekam na samo, kjer ni bilo motečih dejavnikov in sva se lahko posvetila le najinim ciljem, vrednotam itd. Še hčerko sva pustila doma, midva pa sva prvič odkar sva postala starša šla tudi nekam sama. 😊

Od začetka se mi je zdelo malo hecno, ko sva na tablo lepila listke in se pogovarjala o vrednotah, ki so nama pomembne in za katere si želiva, da bi jih prenesla tudi na najine otroke. Celo dopoldne sva namenila samo temu. Kmalu so listki kar leteli na tablo in proti kosilu sva že imela kaj pokazati. Vrednote najine družine sva lahko že razvrstila v skupine in jim dala zabavna imena.

Ko sva takole načrtovala skupno prihodnost, se pogovarjala o pričakovanjih enega in drugega in ko sva izluščila tiste ključne stvari, sem se počutila prav navdihnjeno in pripravljeno za akcijo. Kot včasih, ko smo bili s taborniki na pripravah za pričetek novega šolskega oz. taborniškega leta, le da je bilo tokrat čas namenjen samo nama in najini družini.

Luka je najine vrednote in cilje oblikoval in dal natisnit dva lepa plakata. Ko sva iskala prostor, kam v stanovanju bi ju obesila, sem jaz iskala kotičke, kjer ju ne bi mogel opaziti ravno vsak naš obisk. Luka se ni dal. Plakata sta pristala na vhodu v dnevni prostor. Tam kjer preživimo večino našega časa, ko smo doma. Vsem na očeh. Tudi obiskom 😊 Od začetka mi je bilo malo nerodno, danes pa ko vidim, koliko tega sva prenesla v naša življenja in kolikokrat se vračava k »najinima plakatoma« le povem, kako je fino, da imava takole začrtano »kam in kako gremo«.

Do sedaj nama je vsako leto uspelo, da sva si vzela vsaj nekaj časa in pregledala, kako nama gre. Postavila sva tudi nove »vmesne« postaje, ki naju dan za dnem peljejo proti najini izbrani destinaciji.